V Cankarjevemu letu 2018 obeležuje Knjižnica Jurij Vega 20-letnico svojega delovanja

Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani obeležuje v letošnjem letu pomemben jubilej. Mineva 20 let od slavnostne otvoritve knjižnice, ki je bila 20. 3. 1998,   prvim obiskovalcem pa je odprla svoja vrata na občinski praznik občine Dol pri Ljubljani, 23. marca istega leta.

KNJIŽNICA DANES

Od jeseni 2009  Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) pogodbeno nabavlja in obdeluje knjižnično gradivo tudi za Knjižnico Jurij Vega. Tehnično je vključena v COBISS/OPAC sistem Mestne knjižnice Ljubljana, knjižnica tako preko Mestne knjižnice Ljubljana še naprej kandidira za sredstva za nakup knjižničnega gradiva na Ministrstvu za kulturo, obenem se zaradi velike količine nabavljenega gradiva zniža nabavna cena knjižničnega gradiva tudi za »našo« knjižnico (višji popusti). Ko se je knjižnica »tehnično« priključila MKL, so obiskovalci knjižnice veliko pridobili, predvsem glede možnosti izposoje knjižničnega gradiva. Knjižnica se ni popolnoma zaprla v svoj »lokalni« sistem, ampak si lahko njeni člani izposodijo knjižnično gradivo (tudi elektronsko gradivo in podatkovne baze) v vseh ostalih 35-ih enotah Mestne knjižnice Ljubljana z enotno Urbana izkaznico. To gradivo lahko potem vrnejo tudi v »naši« knjižnici ali v katerikoli drugi enoti Mestne knjižnice Ljubljana.

Po 16 letih obratovanja knjižnice v prvem nadstropju osnovne šole se je knjižnica 22. 6. 2016 preselila v prizidek severnega dela šole in s tem pridobila večji prostor, predvsem za knjižnično gradivo, ki se je v dvajsetih letih s 7.500 povečalo na 27.221 enot. Povečalo se je tudi število članov knjižnice, obiskov in  izposojenih enot. Edino, kar je ostalo v vseh letih enako, je število zaposlenih strokovnih delavk, ki še vedno ostaja pri številu dve.

Statistični podatki sicer povedo, da se je število enot knjižničnega gradiva povečalo za  trikrat (s 7.500 enot  na 27. 221 enot), skoraj trikrat se je povečal obisk v knjižnici (z 8.604 obiskovalcev na 22.435), prav tako so si obiskovalci izposodili na dom skoraj trikrat več gradiva (z 18. 731 na 50.051 enot ). Obremenitev za knjižničarki se je zaradi celodnevne odprtosti knjižnice še povečala, tudi vsled številnih  prireditev, dejavnosti ter aktivnosti, ki jih knjižnica organizira za občane.

Želimo si, da bi knjižnica delovala še na kakovostni ravni, ne le na številčni; v primerjavi z drugimi slovenskimi knjižnicami, kjer se ta  trend naraščanja številk že umirja ali celo pada, se v naši knjižnici še nadaljuje.  Knjižnica bi se morala usmerjati k dvigu standarda kakovosti knjižničnih storitev in vpetosti knjižnice v okolje, za kar pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Uresničevanje načel odličnosti splošne knjižnice zahteva avtonomne odločitve v skladu s stroko (načelo strokovnosti), javnim interesom (načelo javnosti), aktualnimi trendi (načelom sodobnosti), dostopnostjo za vse (načelom pravičnosti) in razpoložljivostjo virov (načelo uravnoteženosti). Da bi lahko vse to uresničili, moramo težiti še k večji strokovnosti, dobri komunikaciji, zainteresiranosti, volji, sodelovanju in usklajevanju vseh, ki so zadolženi, da knjižnica v določenem okolju deluje v prid celotni lokalni skupnosti.

Ob 20-letnici delovanja se zahvaljujemo in čestitamo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri uresničevanju  vizije o krajevni knjižnici v Dolu pri Ljubljani, vsem, ki kakorkoli pripomorete, da knjižnica deluje in sledi smernicam javnih (splošnih) knjižnic v Sloveniji, predvsem pa obiskovalkam in obiskovalcem, ki knjižnici dajete pomen in smisel njenega obstoja.

ZGODOVINA KNJIŽNIČARSTVA NA OBMOČJU OBČINE DOL PRI LJUBLJANI

Začetki knjižničarstva sežejo že v daljno leto 1810, ko je baron Jožef Kalasanc Erberg preselil v dolsko graščino arhiv, zbirke in tudi knjižnico, ki je štela nad 6000 knjig in je bila izredno dragocena. Kasneje je del svojih zbirk in knjižnico z arhivom namestil v paviljona, ki ju je dal zgraditi med letoma 1829 in 1831. Eden od njiju, ki je bil namenjen knjižnici, nosi nad vrati latinski napis »In recto librorum usu invenies deliciae ingenii- v pravi uporabi knjig najdeš duhovne slasti.

V obdobju pred, med in po prvi svetovni vojni je imela veliko vlogo pri širjenju znanja šolska knjižnica, ki je štela po koncu vojne okrog 600 knjig.Leta 1944 je bila šola zažgana; šolsko poslopje je v celoti pogorelo, ravno tako tudi knjižnica. Leta 1954 je bila odprta nova šola. Sredi šestdesetih let sta bili šolski knjižnici OŠ Franc Ravbar v Dolu in njena podružnica v Šentjakobu že dobro založeni s knjigami. Od leta 1961 je Dol pri Ljubljani s kraji od Črnuč navzdol sodil v bežigrajsko občino. Knjižnica Bežigrad je krajanom Beričeva in Dola ponudila potujoče kovčke kot najhitrejšo rešitev izposojanja knjig, v Šentjakob pa so občasno potovale kolekcije knjig. S potujočimi kovčki so se leta 1962  pojavili začetki javnega (splošnega) knjižničarstva na tem področju.

Prve priprave za gradnjo, oblikovanje in ustanovitev krajevne knjižnice v Dolu so potekale na začetku leta 1991, vendar so bile ob koncu leta že prekinjene. Veliko spremembo je pomenila ustanovitev Občine Dol pri Ljubljani leta 1995. Takratna občinska uprava, občinski svet ter občinski odbor za družbene dejavnosti so idejo splošne knjižnice v Dolu pri Ljubljani soglasno sprejeli in ji namenili primerna proračunska sredstva. Že leta 1997 je takratni občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi Knjižnice Jurij Vega Dol pri Ljubljani za opravljanje knjižničarske dejavnosti na območju občine Dol pri Ljubljani. Knjižnica je začela poslovati kot samostojna enota v sestavi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dol pri Ljubljani in  del tega  zavoda je še danes.

Poimenovali so jo po slovenskem matematiku, fiziku, astronomu, geodetu, balističnem strokovnjaku, topniškem častniku, baronu Juriju Vegi, ki se je rodil 23. 3. 1754 v Zagorici pri Dolskem, v današnji občini Dol pri Ljubljani. Prav je, da se knjižnica imenuje po velikem znanstveniku, saj slovenski narod ni preživel le zaradi visoko razvite kulture in književnosti, ampak tudi zaradi visoke ravni znanja na vseh področjih življenja.

Obe strokovni delavki v knjižnici, tako bibliotekarka, kot višja knjižničarka sta v knjižnici zaposleni že od prvega dne in sta gradivo, ki je takrat obsegalo 7500 enot knjižničnega gradiva  računalniško in strokovno obdelali, opremili in strokovno smiselno razporedili. Knjižnica se je že takoj vključila v slovenski knjižnični informacijski sistem COBISS.

Že prvo leto se je v knjižnico včlanilo 642 bralcev, ki so jo obiskali 8.604 krat in si izposodili 18.731 enot knjižničnega gradiva. Za obiskovalce je knjižnica organizirala prireditve, ki so bile namenjene tako najmlajšim, kot tudi najstarejšim občanom.

Tisti, ki radi pobrskate po preteklosti,  predstavlja kronologija knjižničarstva zanimiv del iz družbenega in gospodarskega življenja v občini. Več o tem lahko preberete v brošuri z naslovom V pravi uporabi knjig najdeš duhovne slasti, ki jo je ob 10. obletnici knjižnice (2008) napisala Branka Vodenik, oblikoval Jure Benčina,  izdala pa Občina Dol pri Ljubljani. Brošura je  v elektronski obliki na internetni strani knjižnice: www.dollj.sik.si – o knjižnici- knjižnična brošura, v tiskani obliki pa jo lahko dobite tudi v knjižnici.